Devetič Veteranski pohod za mir

Matej Bor
Domov bom šel.

Domov bom šel in sredi majskih njiv
zavriskal bom prešerno, kakor svat
in vina starega se bo napil
in v slednjo hišo hitel vasovat.
Domov bom šel in sredi leh zelenih
legel v znak in bom strmel v nebo
in v meni več ne bo nobenih
zapletenih misli,
le ena sama sreča,
svoboden ljubim svobodno zemljo.

Letos mineva 43 let, odkar je generalna skupščina Združenih narodov (ZN) razglasila 21. september za mednarodni dan miru, za dan, ko naj bi ljudje slavili mir in kot dan svetovnega premirja in nenasilja.

Skupna aktivnost vseh članic Svetovne federacije veteranov (SFV) je Pohod za mir, ki se 21. septembra po enakem scenariju odvija v vseh prestolnicah držav, katerih veterani so člani svetovne federacije. Ključni del scenarija je branje poslanice generalnega sekretarja OZN, minuta tišine za padle bojevnike v vseh vojnah ob 12. uri in nacionalno mirovno sporočilo.

Pohod za mir v Sloveniji so letos že deveto leto organizirale slovenske članice SFV: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever in Zveza društev in klubov MORiS.

Tema dneva miru 2024 je Gojenje kulture miru.

Letos mineva 25 let, odkar je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo in Akcijski program o kulturi miru. V tej deklaraciji je najbolj vključujoč organ Združenih narodov priznal, da mir »ne pomeni le odsotnosti konfliktov, ampak zahteva tudi pozitiven, dinamičen proces sodelovanja, kjer se spodbuja dialog in se konflikti rešujejo v duhu medsebojnega razumevanja in sodelovanja«.

Pohod za mir se je pričel ob 11. uri pred Moderno galerijo v Ljubljani in s slovesnostjo zaključil pred Mestno hišo.
Kulturni program je oblikoval Orkester slovenske policije, slovesnost pa je vodil dr. Ambrož Kvartič.

V imenu Mestne občine Ljubljana je udeležence pozdravil mestni svetnik Marjan Sedmak, ki je poudaril, da je mir civilizacijski dosežek, mir pomeni, da znamo z vsemi razlikami med nami živeti v sožitju. Vsaka vojna je napad na to sožitje in je napad na civilizacijo. Z udeleženci je delil svojo izkušnjo vojne kot begunec v drugi svetovni vojni in svoj spomin na vojno strnil v eno samo besedo »ihtenje«. Ihtenje žene, ko izve, da so ji ubili moža, ihtenje njene hčere, ihtenje druge žene, ko izve, da so moža odpeljali v koncentracijsko taborišče. In ponovno slišimo ihtenje mater in žena tudi danes. Poudaril je, da je naša naloga, da se temu ihtenju postavimo po robu, da se zavzamemo za mir in še posebej za preventivo.

Mirovno sporočilo je podal slovenski pisatelj in režiser Vinko Möderndorfer, ki je uvodoma poudaril, da je vojna v resnici umazana, kruta, krvava, brez pravil. Vojna je vedno zločin in vojaki lahko vedno v vsakem trenutku vojne postanejo vojni zločinci. Na koncu ni zmagovalcev. Vojna je vedno poraz, kajti vsako v vojni izgubljeno življenje je neizmerna in nesmiselna izguba za človeštvo. Posebej kritično je izpostavi posledice vojne, saj »vojna sproža provizije, korupcijo, brezobzirnost, politično moč. In vse to preko krvi in življenj nedolžnih borcev. Človeško življenje je najdragocenejša vrednota človeške civilizacije, zato bi se morala vsaka vojna takoj začeti s pogajanji za mir. Vsak dan spremljamo število mrtvih v Ukrajini, Gazi in afriških deželah in vedno bolj smo ravnodušni do mrtvih otrok, borcev, žena. Žrtve se spreminjajo v številke in v dnevnih novicah so poročila z vojnih področij vedno bolj na koncu. Vojna je postala vsakodnevna novica kot vreme in šport.« In se je pri tem vprašal: «Zakaj si politiki države lastijo pravico nad mladimi življenji? Zakaj jih brezsmiselno žrtvujejo vsak dan. Vsak dan vojne pomeni tisoče nesmiselnih žrtev.«

Möderndorfer je tudi kritično izpostavil čas osamosvajanja Slovenije: »Vojna slabim ljudem omogoča, da postanejo še slabši in da nekaznovano počnejo slabe reči. Dobrim in razumnim ljudem pa lahko vojna v njih prebudi še več dobrega. Žrtvujejo se za družbo, za državo, za soborce, za soljudi, kot se v miru ne bi žrtvovali nikoli. V vrstah borcev za osamosvojitev smo imeli več dobrih kot slabih ljudi, zato smo se lahko tako zmagovito in v kratkem času osamosvojili.« in še povedal, da pod preprogo pospravljene in nekaznovane osamosvojitvene zgodbe ostajajo med nami in že tri desetletja vplivajo na vzdušje mlade države. Že nekaj časa živimo v času tretje svetovne vojne, je povedal. To je vojna vseh proti vsem. To je permanentna vojna, ki omogoča popolno oblast nad ljudmi, popolno oblast kapitala in peščice ljudi nad celotnim svetom. Vojna je največje dobičkonosno podjetje na svetu. »V resnici vojne sproža nenasitni kapital, veliki orožarski trusti, ki obvladujejo politiko in celotno demokracijo. S prodajo orožja vsem stranem in hkrati s hinavskim mirovniškim in lažno humanističnim blebetanjem o nujnosti miru, končanju vojne, kakršnemu smo vsakodnevno priča, polnijo svoje blagajne in hkrati vojskujoče države osvajajo z dolžniškim kapitalom.«, je povedal in dodal, da »nevidni kapital z vojnami osvaja svet. Orožje se bolje prodaja od čevljev, bolje od hrane za otroke, bolje od zdravil in bolje od knjig. Zgolj za dobiček gre, zgolj za trgovino. Novodobni kapitalizem želi svet držati v vzdušju permanentne vojne.«, ter zaključil to misel, da je to vojna z nevidnim sovražnikom, vojna, ki bo spet razdelila svet na sužnje in lastnike sužnjev in se vprašal, če morda že živimo v takšnem svetu. In žal je tako, da rek nekega politika »Delajmo, kot da bo sto let mir in se pripravljajmo, kot da bo jutri vojna« danes še tako velja. Nasilno razgrajanje kapitala nas lahko vsak čas pahne v spopade. Möderndorfer je z mislijo v prihodnost izpostavil: »Prihodnost Slovenije ne smemo prepustiti ljudem, ki imajo na ustih sovraštvo do drugih in drugačnih, ki kujejo maščevanje in nerazumevanje, ki ne premorejo empatije in jim je vedno mar samo zase. (…) Živimo v času, ko bomo morali paziti, koga bo na oblast pripeljala demokracija. Na preizkušnji bo ves svet. Nasloniti se bomo morali na žlahtno zgodovino partizanstva in nesebično in pogumno tradicijo slovenskih osamosvojiteljev, ki so znali militantni politiki reči ne in nas pripeljati do samostojne Slovenije. Duh borcev osamosvojiteljev je močan.«

Möderndorfer je svoj nagovor sklenil s pesnijo Mateja Bora Domov bom šel.

Zavzemanje za vrednote miru

V svetu, ki ga preplavljajo konflikti, neenakosti in diskriminacija, si moramo še močneje prizadevati za spodbujanje dialoga, empatije in človekovih pravic za vse. Za vzpostavitev kulture miru morajo priti v ospredje vrednote, ki vključujejo: spoštovanje življenja, človekovih pravic in temeljnih svoboščin; spodbujanje nenasilja z izobraževanjem, dialogom in sodelovanjem; zavezanost mirnemu reševanju sporov; in zavezanost svobodi, pravičnosti, demokraciji, strpnosti, solidarnosti, sodelovanju, pluralizmu, kulturni raznolikosti, dialogu in razumevanju na vseh ravneh družbe in med narodi.

Vseh pet slovenskih organizacij vojnih veteranov deli enake vrednote in se zavzemajo za mir, za vzgajanje patriotizma, za demokratično družbo, socialno državo, za ohranjanje tradicij boja za nacionalno suverenost, za solidarnost in zato tudi s takšnimi manifestacijami, kot je pohod za mir, poskušajo opozoriti na aktualne probleme sodobnega sveta in naše domovine.

Leta 2022 se je število smrtnih žrtev vojnega nasilja po celem svetu povečalo za 97%. To je bilo najsmrtonosnejše leto v skoraj 30 letih. In prelivanje krvi se ni ustavilo. Že leto dni divja nova vojna v Gazi. Vse to kaže na to, da mir ni zagotovljen, nikakor ni več samoumeven in samodejen. Zato si je za vrednote miru potrebno ves čas prizadevati. Mir je vedno rezultat dejanj.

A. M.






























« nazaj