30 LET ZVEZE DRUŠTEV VOJNIH INVALIDOV SLOVENIJE

Dogodek je bil prežet z globokim spoštovanjem in častjo do vseh, ki so dali neprecenljiv prispevek k naši domovini in njeni obrambi. Slovesnost je bila izjemno pomemben trenutek, saj so se zbrali vojni invalidi iz različnih obdobij, iz druge svetovne in osamosvojitvene vojne ter časa služenja obveznega vojaškega roka, in njihovi svojci in prijatelji, da skupaj obeležijo to pomembno obletnico.

»Vojni invalidi smo žrtve vojne«

Slavnostni dogodek se je začel z uvodnim pozdravnim nagovorom predsednika Zveze društev vojnih invalidov Janeza Podržaja, ki je povedal, da zveza z društvi vojnih invalidov nadaljuje tradicijo pred 105 leti ustanovljenega Združenja vojnih invalidov Jugoslavije in po drugi svetovni vojni na novoustanovljene Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije. V svojem nagovoru je poudaril pomembnost ohranjanja spomina na preteklost in na neprecenljiv pomen prispevka vojnih invalidov k slovenski osamosvojitvi in varnosti. Ob tem je izrazil globoko hvaležnost vsem, ki so kljub svojim ranam in težavam živeli in delovali v službi domovine ter prispevali k njenemu razvoju in napredku. Posebej je predsednik izpostavil, »da vojni invalidi nismo socialni podpiranci. Smo žrtve vojne, smo oškodovanci. Invalidnino razumemo kot odškodnino za izgubo zdravja in ne kot socialno pomoč. Mnogi naši člani so v težkem socialnem položaju, zato si skupaj z Zvezo društev civilnih invalidov vojn Slovenije prizadevamo za ureditev usklajevanja invalidnin in tudi drugih prejemkov po zakonu o vojnih invalidih. Vojni invalidi smo starajoča populacija, zaradi tega se naše zdravje hitreje slabša, naraščajo potrebe. Prizadevamo si za vzpostavitev dodatka na starost, ki bi blažil te potrebe. Pri naših zahtevah smo veseli podpore Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino pri Ministrstvu za obrambo. Upamo na ugodno rešitev, da bodo tudi ostala ministrstva, ki so pristojna za te zadeve, prepoznala nujnost rešitve naraščanja težav starajočih.« Predsednik Podržaj je poudaril, da je skozi leta zveza postala pomembna organizacija, ki se zavzema za pravice vojaških invalidov, domoljubje in ohranjanje zgodovinskega spomina. Zahvalil se je državi, invalidskim, veteranskim in domoljubnim organizacijam ter drugim, ki podpirajo cilje zveze.

Slovesnost je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, ki je prisotne pozdravila preko video nagovora. Izpostavila je pomembnost delovanja ZDVIS, ki temelji na dolgoletni tradiciji in spoštovanju zgodovinskega izročila in poudarila pomen ohranjanja in prenašanja te dediščine na mlajše generacije. Povedala je, da je zveza s svojimi sporočili vsem v poduk in opomin, da se človeštvo mora učiti iz zgodovine, da morajo besede preglasiti orožje ter da ni večjega gorja, kot je nasilje, ki zareže v človeške duše, družine, narod ter v blagostanje ljudi. »Trdno moramo zagovarjati pridobitve in vrednote sodobne civilizacije, miroljubno reševanje sporov, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, humanost, solidarnost ter zavračanje nasilja in zločinov zoper človeštvo. Dialog, medsebojno razumevanje ter spoštovanje mednarodnega prava so edini način za ohranjanje dostojanstva, zaupanja, vrednot, človečnosti in nenazadnje razvoja celotnega planeta.«, je povedala predsednica. Zvezi in društvom ter njihovim članom se je zahvalila za vse opravljeno delo, za opozarjanje in zavzemanje za dostopnost storitev, samostojno življenje, izobraževanje, rehabilitacijo, življenjsko in socialno varnost vojnih invalidov. »Tudi zaradi vaših prizadevanj sta slovenska družba in skupnost plemenitejši in boljši.«, je predsednica sklenila pozdravni nagovor.(dostop do posnetka video nagovora)

Slavnostna govornica slovesnosti, ministrica za pravosodje Andreja Katič, je izrazila željo po miru v prihajajočem letu z zavedanjem, kako grozote vojne prizadenejo vse vpletene, še posebej civilne žrtve. »Pa vendar bi se morali zavedati samo enega, zgodovina je povedala svoje, vemo, zakaj smo se borili v preteklosti in da smo bili na pravi strani zgodovine.« Opozorila je, da je kljub trenutnim vojnam v bližini Evrope potrebno delovati za preprečitev nadaljnjih konfliktov. Spomnila je, da zgodovina kaže, kako hitro lahko pride do vojn, če ne ravnamo odgovorno, in poudarila, da so evropske vrednote, kot so solidarnost, enakost in spoštovanje pravne države, ključne za prihodnost in mir in pri tem opozorila na nevarnost sovražnega govora ter izkrivljanja resnice, kar se izvaja tako na socialnih omrežjih, televiziji, dnevnem časopisju kot v državnem zboru. Poudarila je pomen enotnosti, medsebojnega spoštovanja in pomoči, ter pozvala, da se zavedamo pomembnosti teh vrednot, ki so temelj Evrope in Slovenije. Ministrica se je zahvalila zvezi "za vse kar je naredila v preteklosti, hvala vam za izvajanje poslanstva, da ste aktivno sodelovali pri tem, kar imamo v Sloveniji zgrajeno za pravice invalidov.« Na koncu je izrazila prepričanje, da bomo skupaj odločno zahtevali mir, tako v Evropi kot širše.

S svojo udeležbo so nas počastili visoki gostje, podžupan MO Ljubljana Dejan Crnjek, generalni direktor Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino mag. Matjaž Ravbar ter vodja sektorja za vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja Gregor Kaplan, državni svetnik Dane Kastelic, predsednica Sveta za invalide mag. Mateja Toman, direktor FIHO Borut Sever, predsednik Socialne zbornice Slovenije Iztok Mrak, ter predstavniki invalidskih, veteranskih in domoljubnih organizacij iz Slovenije, Italije in Avstrijske Koroške. Prisotni so bili praporščaki zveze in društev vojnih invalidov Celje, Dolenjske, Posavja in Bele krajine, Koroške in Maribor.

Zbornik pričevanj vojnih invalidov

Ob 30. obletnici je zveza pripravila zbornik, v katerem je zbranih 26 pričevanj vojnih invalidk in invalidov, in so ga prejeli udeleženci slovesnosti.

Zgodbe vojnih invalidov so dragocen vir zgodovinskega spomina. Pričevanje vojnih invalidov je pomemben del razumevanja izkušenj, skozi katere so šli tisti, ki so se borili v vojnah, služili vojaški rok in trpeli posledice teh dogodkov. Z zapisovanjem teh zgodb ohranjamo dragocen del zgodovine, ki omogoča prihodnjim generacijam razumevanje realnih posledic vojn, ne le skozi politične in vojaške vidike, temveč tudi skozi izkušnje ljudi, ki so jih neposredno doživeli. Vojni invalidi so pogosto videni kot junaki, vendar so njihove izkušnje pogosto nevidne ali spregledane. Z zapisovanjem njihovih zgodb se prizna njihovo žrtvovanje in pogum, ki ga je bilo potrebno, da so se soočili z invalidnostjo. Zgodbe, ki se dotikajo vojaških invalidnosti, lahko služijo tudi kot opozorilo in sredstvo za ozaveščanje o posledicah vojn in kako pomembno je njihovo preprečevanje. Z zbiranjem pričevanj in zgodb bo zveza nadaljevala.

Kulturni program

V kulturnem programu pod taktirko Silvane Knok in TV Medvode so sodelovali recitatorja Anica Horvat in Domen Valič ter glasbeni trio Bratje Jemc. Posebno mesto je pripadlo Partizanskemu pevskemu zboru pod vodstvom Aline Kolomiets in ob spremljavi harmonikarja Branka Sladiča. Zbor letos obeležuje 80 obletnico delovanja, ko je 20. aprila 1944 Karol Pahor izmed ranjencev in invalidov, nesposobnih za borbo, izbral sposobne pevce in ustanovil zbor, Invalidski zbor oziroma pojočo četo, kot so jim pravili. Narod, ki prepeva, ko krvavi, je neuničljiv, je bilo njihovo vodilo. Partizanski pevski zbor je s svojim delovanjem dosegel, da se je partizanska pesem vpisala v register nesnovne kulturne dediščine.

Kulturni program je bil prepleten s pesmijo in zgodbami vojakov in ranjencev iz prve in druge svetovne vojne ter osamosvojitvene vojne kot tudi pričevanj nabornikov Jugoslovanske ljudske armade, ki so prav tako odigrali pomembno vlogo v zgodovinskih dogajanjih na naših tleh. Zgodbe teh posameznikov so dodale dodatno dimenzijo razumevanja kompleksnosti zgodovine in pomena ohranjanja spomina na vse, ki so sodelovali v prelomnih trenutkih naše preteklosti.

V kulturnem programu so bile obeležene tudi druge pomembne obletnice in dogodki iz zgodovine vojnih invalidov. Pred 105 leti je major Rudolf Maister Maribor razglasil za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v imenu svoje vlade prevzel vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko. 105 let je od priključitve Prekmurja k Sloveniji. Pred 80 leti, 22. februarja 1944 je padel Karl Destovnik Kajuh. Na ta dan je bil partizan Peter Levec, avtor pesmi Ljubezen do domovine, ranjen v nogo. Pred 80 leti, je bil v vasi Planina pod Mirno goro nad Semičem ustanovljen Invalidski pevski zbor. Pred 80 leti, 14. avgusta 1944 se je začel 140 kilometrov dolg prenos ranjencev iz bolnic Franje in bolnice Pavla na Notranjsko, od koder so jih zavezniška letala odpeljala v bolnišnico v Italijo. To je najbrž največje humanitarno dejanje na evropskih tleh v času 2. svetovne vojne. Pred 80. leti, 7. novembra 1944, je za posledicam hude rane, ki jo je dobil med preizkušanjem novih minometov, umrl komandant Franc Rozman Stane. Svojih borcev po bitkah ni spraševal, kolik so jih pobili, ampak ali so se vsi vrnili nazaj. Pred 80 leti, od 11.do 21. decembra 1944 so v partizanski tiskarni Trilof, v nemogočih razmerah ponatisnili Prešernovo Zdravljico. Letos mineva 33 let od osamosvojitvene vojne in 20 let od ukinitve obveznega služenja vojaškega roka.

Ob praznovanju 30. obletnice delovanja se Zveza društev vojnih invalidov Slovenije zahvaljuje društvom vojnih invalidov in članom organov zveze za aktivno sodelovanje pri izvajanju programa in dejavnosti zveze, ki z močno voljo in zavzetostjo skrbijo za socialno vključevanje vojnih invalidov in ohranjanje zgodovinskega spomina.

Foto:Iztok Pipan