26. srečanje vojnih invalidov

Vojni invalidi, njihovi svojci in prijatelji so se na tradicionalnem srečanju, tokrat še 26., zbrali v Zasavju. V soboto, 24. maja, je gostitelj srečanja Društvo vojnih invalidov Zasavje poskrbelo za prijetno in domače vzdušje v Športni dvorani Polaj v Trbovljah, ki so mu dolgo pravili črna dolina. A zasavski pisatelj Ludvik Mrzel je že pred desetletji zapisal: "Kdor je bil enkrat doma v Trbovljah, bo težko pod soncem našel drugo domovino, zakaj vse, kar je doživel lepega, dobrega in gorja v tej kraljici naših črnih dolin, pojde z njim do konca življenja.« .

Prisotne je uvodoma pozdravil predsednik gostiteljskega društva Zvone Tahirovič, ki se je gostom zahvalil za prisotnost, ki jo vojni invalidi dojemajo kot izraz spoštovanja in hvaležnosti. Posebej se je zahvalil predsednici Državnega zbora mag. Urški Klakočar Zupančič, da njena prisotnost danes ni le čast, ampak tudi jasno sporočilo, da država ne pozablja na tiste, ki so za njeno svobodo in varnost plačali visoko ceno. Povedal je, da zasavsko društvo ni le prostor spominov, je prostor medsebojne pomoči, razumevanja in vztrajanja. Zato naj današnje srečanje ne bo le praznik preteklosti, temveč tudi priložnost za krepitev vezi, za pogled naprej in za nadaljnje skupno delo. Vsem je zaželel prijetno druženje, iskrene pogovore in trenutke, ki bodo še dolgo odzvanjali v srcih.

V imenu Občine Trbovlje je udeležence pozdravil župan Zoran Poznič. Izrazil je zadovoljstvo, da občina ponovno gosti srečanje vojnih invalidov in se pri tem zahvalil vojnim invalidom za vsa odrekanja in žrtvovanje ter za njihov prispevek v slovenski zgodovini. Svoj nagovor je sklenil z mislimi: »V imenu rdečih Trbovelj vam zagotavljam, da vse pretečene solze in kri niso bili zaman. V tem novem svetu, ko vse razpada in nihče več nikomur ne verjame, svetu polnem laži, vojne, genocida, moramo držati skupaj. In vi ste del tega in steber, ki nas drži skupaj. Držimo se načela - Če smo narazen, smo pesek, če držimo skupaj, smo skala. Takšna skala moramo biti, tudi zahvaljujoč vam.«

Prijetno počutje je udeležencem zaželel tudi predsednik ZDVIS Janez Podržaj z željo, da si pomagajo med seboj pri premagovanju težav. Povedal je, da »smo vojni invalidi prežeti z domoljubjem, verjamemo v slovenski narod in vemo, da se je zanj vredno boriti. Domovina je samo ena in nam mnogo pomeni, mnogo je bilo žrtev in trpljenja za vse to kar imamo danes. Kot glasniki miru si moramo prizadevati, da našo domovino ohranimo neokrnjeno v čim boljši kondiciji in v miru.« Posebej je izpostavil, da vojni invalidi niso socialni podpiranci. So žrtve vojne in oškodovanci ter da »invalidnino razumemo kot odškodnino za izgubo zdravja in ne kot socialno pomoč. Mnogo naših članov je v težkem socialnem položaju, zato si skupaj z Zvezo društev civilnih invalidov Slovenije prizadevamo za pravično usklajevanje invalidnin in tudi drugih prejemkov po zakonu o vojnih invalidih. Smo starejša populacija, naše zdravje hitro peša. Prizadevamo si za vzpostavitev dodatka po 65. letu starosti, ki bi vsaj delno blažil naše naraščajoče potrebe, ki so iz dneva v dan večje. To bi predstavljalo minimalen strošek za državo, nam pa bi znatno olajšal gmotne težave. Pri naših pobudah in zahtevah smo veseli podpore Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino, ki je prepoznalo našo stisko.« Svoj nagovor je sklenil z zahvalo invalidskim, domoljubnim in veteranskim organizacijam.

Slavnostna gostja in osrednja govorilnica je bila predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič, ki je povedala, da je počaščena in ponosna, da je lahko v družbi junakinj in junakov, ki so žive priče okrutnosti in žrtev, ki jih povzročajo vojne in oboroženi konflikti. Uvodoma je povedala, da so se na našem ozemlju skozi vso zgodovino srečevali interesi mnogih držav, ki so se pogosto sprevrgli v konflikte, človeška zgodovina pa nas uči, da je bil v ozadju velike večine vojn in oboroženih konfliktov pohlep. Pri tem je vedno veliko žrtev med vojaki in civilisti. Zato se ji zdi še posebej pomembno, da ob obeleževanju 80. obletnice konca druge svetovne vojne, »največje globalne morije v človeški zgodovini in časa najbolj gnusnih zločinov proti človeštvu«, govorimo o miru in sobivanju. Izpostavila je, da smo na Bližnjem vzhodu ponovno priče genocidnim dejanjem, da se krepi moč samodržcev z ekstremnimi stališči, ki tudi s konflikti, pa naj bodo to politični ali vojni, iščejo koristi za tiste, ki jih podpirajo ali financirajo. »Kot da smo izgubili kompas in pozabili na človečnost, ki bi morala biti ena najbolj trdnih vrednot naše globalne skupnosti, katere zgodovina je prepojena s krvjo vojnih žrtev.« Pri tem je poudarila, da bo vedno jasno in glasno zagovarjala mirovno politiko, ki pa mora biti tudi enak odnos do vseh vojnih žarišč in predvsem agresorskih držav, čeprav vsi ne delijo tega mnenja. V tem času je zaznati porast oboroževanje in predsednica je povedala, da je varnost ljudi mnogo več kot le oboroževalna tekma. Da je varnost ljudi spodobno plačilo za opravljeno delo, je enakost pred zakonom, je skrb za ranljive skupine, varnost ljudi je pravica, da jasno in brez posledic povedo svoje mnenje tudi takrat, ko se z oblastjo ne strinjajo.

Posebej je Klakočar izpostavila predlog zakona koalicijskih poslancev, ki bo omogočil izplačilo vsaj simbolične odškodnine žrtvam druge svetovne vojne. “Govorimo o simbolnem dejanju, s katerim želimo zaključiti še zadnje krivice in neporavnane obveznosti iz druge svetovne vojne. Upajmo, da bomo na ta način simbolno zaključili drugo svetovno vojno pri nas in se potem ozrli samo še v prihodnost in zgodovino pustili zgodovinarjem,” je na predstavitvi zakona poudaril kolega poslanec in zgodovinar Martin Premk. Klakočar je povedala, da pričakuje, da bo Državni zbor še v tem mandatu ta zakon tudi sprejel. Svoj nagovor je sklenila s pozivom k tvornemu sodelovanju pri zagovarjanju mirovne mednarodne politike in varnosti državljank in državljanov v Sloveniji v najširšem smislu.

Na srečanju smo počastil tudi 80 let od ustanovitve Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije (30. 9. 1945), 80 let od konca druge svetovne vojne, 106 let od ustanovitve Združenja vojaških vojnih invalidov Kraljevine SHS (28. 10. 1919 v Slavonskem Brodu), 150 let od ustanovitve prvega društva, ki je skrbelo za vojne invalide na ozemlju Slovenije (Mariborsko veteransko in bolniško podporno društvo nadvojvode Friderika, 1875), 275. obletnica nastanka (1750) prvega zakona o vojnih invalidih v tedanji Avstriji in začetka pravne zaščite vojnih invalidov.

S svojo udeležbo so praznik vojnih invalidov počastili poslanci, predstavniki občin ter invalidskih, veteranskih in domoljubnih organizacij iz Slovenije in Italije. V čast nam je bila tudi prisotnost generalnega direktorja Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino mag. Matjaža Ravbarja. Prisotni so bili deležni tudi pisnega pozdrava predsednika Združenja vojnih invalidov Italija Claudia Bettija, ki je opomnil na pomen sodelovanja pri spodbujanju politik, ki priznavajo in cenijo prispevek vojnih invalidov ter zagotavljajo podporo in dostojanstvo tistim, ki so se žrtvovali za domovino.

Tudi tokrat ni manjkal mimohod praporov zveze in društev vojnih invalidov, ki dajejo srečanju pridih svečanosti in nas opominjajo na vrednote miru, svobode in sloge brez vojne.

Udeležence je pozdravil tudi najstarejši prisoten vojaški vojni invalid Anton Orožim, ki je bil prvi in dolgoletni predsednik Društva vojnih invalidov Ljubljana ter tudi predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev zveze. Povedal je, kako je bil med drugo svetovno vojno del ekipe, ki je skrbela za ranjence v skrivi zemljanki.

Program je obogatil zasavski Mešani pevski zbor Prosavus. Sestavlja ga okoli 30 pevcev in pevk iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika ter širše. Zbor je prejel več priznanj na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Zbor Prosavus s svojim imenom nosi sporočilo, da prihaja iz Za-savja, da deluje neguje njegovo kulturno dediščino in da z glasbo povezuje ljudi – tako kot reka povezuje kraje, kjer zbor nastopa. Zapel je Pesem Rudarskih otrok in dve ljudski pesmi, Dekle je pralo srajčki dvej in Kje so tiste stezice.
Pesem rudarskih otrok govori o težkih razmerah in pomanjkanju sreče in veselja otrok, a kljub temu nosi sporočilo upanja in ljubezni do naše zemlje. Pesem je bila v izvedbi Pevskega zbora Slavček leta 1938 predvajana na prvem neposrednem prenosu takratnega Radia Ljubljana med Evropo in Ameriko.

Po kulturnem programu je najprej nastopil gasilec Sašo, ki je poskrbel za sproščeno vzdušje.

Srečanje sta skupaj sklenila voditeljica srečanja Mojca Špitalar in nekdanji poslanec in župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič z zahvalo zasavskemu društvu za dolgoletno uspešno delovanje.

V nadaljevanju je Klobasekov Pepi udeležence s humornimi prigodami pripravil na druženje ob kosilu in na ples, za kar je poskrbel Ansambel Bojana Kudra.

Ob prihodu je udeležence pričakala dobrodošlica, ocvrto Knapovsko sonce. Udeleženci so si lahko ogledali tudi razstavo ročnih del skupine Nagelj Društva vojnih invalidov Zasavje in promocijski material Turističnega društva Trbovlje, tudi z unikatnim nakitom Kuolmi, narejenega iz premoga.

Pri izvedbi srečanja se zahvaljujemo FIHO, MORS, Občini Trbovlje, Zavodu za mladino, šport in turizem Trbovlje, ozvočevalcu Dorianu, Gostilnici mala malca in številnim prostovoljcem gostiteljskega društva.

Veseli nas, da je srečanje z leti postalo osrednji dogodek vojnih invalidov in društev vojnih invalidov ter njihovih članov. Žalimo si, da v vašem koledarju zadnja majska sobota ostaja rezervirana za srečanje. Nasvidenje na 27. srečanju.